Predvčerajšnjim so mi ukradli kolo - parkirano in zaklenjeno pred blokom. Smešno pri vsej stvari je, da je bilo kolo staro vsaj dvajset let in (čeprav sem ga zastonj dobil na posojo od kolega, ki je imel eno preveč) vredno le kakšnih 20, največ 30 juanov (= čez palec dva do tri evre). Kljub temu se je nekomu zdelo vredno ubadati se s ključavnico in nadaljnjo preprodajo starega ...
Ali je mogoče, da bi bil človek popolnoma »brez jezika«? Do tega morda čudnega vprašanja sem prišel, ko sem razmišljal, kaj se dogaja med razmišljanjem. Pravzaprav je odgovor na dlani: uporabljamo jezik. Tako kot sleherni dan, na cesti, doma, v službi, na zabavi - ko poslušamo in govorimo, se tega sploh ne zavedamo, saj se nam zdi jezik samoumevna zadeva. A jezikovni sistem, ki ga ponotranjimo in uporabljamo, ...
S knjižnicami imam različne izkušnje. Ko sem bil še zares majhen, sem se večkrat znašel v ljubljanskem Nuku. Na obisku v službi. Medtem se kakšnih otroških knjižnic ne spomnim kaj prida, čeprav se mi zdi, da sem po tem, ko so me naučili brati, predelal kar obsežen kupček knjig. V Mariboru sem bil sprva član Pionirske v Novi vasi, potem pa so me prekvalificirali v tisto za odrasle, ...
Dan preden sem se vrnil v Oxford, sem se doma srečal s kolegom (takrat je bil ravno nazaj s Švedske) in skupaj sva premlevala tisto staro ruralno-meščansko tezo. Namreč, da je na vasi lažje biti glavni kot v mestu. Moje podvprašanje pa je bilo še: kje je človek doma? Sam sem večje premike doživel trikrat. Prvič iz Ljubljane v Maribor, in še živo se spomnim, kako sem se počutil ...
Večkrat poslušam očitke, češ da naj bo znanje namenjeno vsem in ne samo izbrancem. Da morajo skozi visokošolski proces tudi (pod)povprečni. Da je treba zapolniti raznovrstne poklice in, nenazadnje, da cilj vseh študirajočih ni postati visokokvalificirani raziskovalec. Drži, pomembno je, da se čim več ljudi izobrazi, a nikakor ne na račun nižanja standardov študijskih programov. Univerza tudi ne sme prilagajati programov povprečju zgolj zato, da bi zadovoljila potrebe ...
Še na Primorskem sva se s kolegom večkrat »udarila« glede stanja naših treh (med tem se je splavila že četrta) univerz. Da v svojem bistvu z njimi nekaj ne štima, sva se strinjala oba. Ne gre za to, da nobene od njih ni na niti eni top100 svetovni lestvici - le koga nenazadnje briga, kaj si o UP, UNI LJ, UNI MB in UNG mislijo v Šanghaju - ...
Continue 
