Knjižnice
S knjižnicami imam različne izkušnje. Ko sem bil še zares majhen, sem se večkrat znašel v ljubljanskem Nuku. Na obisku v službi. Medtem se kakšnih otroških knjižnic ne spomnim kaj prida, čeprav se mi zdi, da sem po tem, ko so me naučili brati, predelal kar obsežen kupček knjig. V Mariboru sem bil sprva član Pionirske v Novi vasi, potem pa so me prekvalificirali v tisto za odrasle, ki ima vhod nekaj metrov naprej, saj po 15. letu menda ni več smiselno zahajati med pionirje. V obeh sem postal rekorder v izmišljanju najbolj neumnih izgovorov za prepozno vrnjene knjige. Včasih mi je uspelo, spet drugič so računali. Včasih se je uredilo »iz pozadine«. Na to pozadino sem se potem kmalu navadil, še posebej prikladna je bila dostava iz službe neposredno na dom. V knjižnice nisem več kaj prida zahajal. Seveda sem se kot prvi v generaciji še v OŠ vpisal v UKM (čeprav so uradno vpisovali komaj srednješolce) in bil izjemno ponosen na izkaznico, ki pa sem jo redko uporabil. Ne zato, ker ne bi bral, ampak iz preprostega razloga, ker so bile knjige tako ali drugače vedno doma. Gimnazijska knjižnica je imela zanimive terminale, iz katerih se je dalo konzolsko ircat. Pa še kaj drugega, glede na to, da so bili omreženi.V knjižnicah se nisem nikoli učil. Pardon, enkrat, še v gimnaziji, navsezgodaj zjutraj, ko so me naterali »v službo« v knjižnico PEF.i Bila je neka snov iz sociologije, a kaj prida od tistega nisem odnesel. Vedno sem se učil za domačo pisalno mizo. Na Primorskem še posebej. Rad sem imel svoj mir, svojo mizo, Piran.
V Oxfordu knjižnice odkrivam na novo. Prvič zato, ker knjige »nočejo« same domov, predvsem pa, ker so knjižnice tukaj impresivne. Več kot štiristo let star Bodley s kakšnimi osmimi milijoni enot vzame sapo, učenje v Radcliffe Cameri je dogodek že samo po sebi. Še posebej zanimiva pa je naša mala knjižnica znotraj collegea, v prostorih nekdanjega anglikanskega samostana iz 19. stoletja. Osrednjo cerkev so preuredili v knjižnico-čitalnico, ki že na prvi pogled spominja na tisto iz Ecove Rože. In ima prav prijetne mizice v prvem nadstropju, pa še na dosegu koraka je, ko postane v sobi nevzdržno. Predvsem pa sem navdušen nad tukajšnjimi elektronskimi knjižničnimi storitvami. OxLIP in TDNet ponujata dostop do vseh bibliografskih, referenčnih in tekstovnih baz, na katere je naročena univerza. Glavni adut so seveda vse revije z vsemi članki v pdf obliki na dosegu klika od domače mize.
Objavljeno v Kažinu, 22. februarja 2007
------------Social Networking:Obvesti ostale o tem članku / Share This Post
No Comments, Comment or Ping
Reply to “Knjižnice”