Miha Jesenšek: mreža

Že kar redno se dogaja, da debata v družbi ali na spletu pripelje do vprašanja, ali bo klasičnim medijem odklenkalo. Mokre sanje vsakega multimedijalca in spletnega guruja so, da se bo to zgodilo že jutri in da bodo radii, televizije in časopisi preprosto izumrli. Sam sem skeptičen.

Dejstvo je, da naklade časopisom padajo in da se predvsem dnevno spremljanje novic seli na splet. Tam je tudi slika iz TV-ekranov. Sam listam po spletnem Večeru, Delu, Dnevniku, Mladini pa Economistu, Guardianu in New York Timesu. Preprosto je hitreje (ni treba čakati na naslednje jutro ali celo večdnevno dostavo) in ceneje (papirnati izvod stane, pri spletnem pa si v zameno za nično naročnino raje ogledam še kakšno dodatno reklamo, ki mi jo servirajo). Nekateri omenjajo tudi skrb za okolje, češ da prišparamo s papirjem, a ta je bosa – že večkrat je bilo dokazano, da spletni časopis s svojimi strežniškimi kapacitetami naredi prav toliko škode okolju kot papirnata različica. Toda iskanje zelenih virov energije za napajanje strežniških grozdov je eno, kakovostna medijska produkcija pa drugo. Prav tako moramo ločiti sam fizičen medij (papir, splet) od vsebin, ki se prek teh medijev prenašajo. Tukaj je jasno: klasične medijske hiše še vedno producirajo več in predvsem kakovostnejšo vsebino od neorganiziranih posameznikov brez ustreznih novinarskih znanj, veščin in kapitala. Da bi zgodbo kakovostno raziskali in predstavili, potrebujete ogromna sredstva, ki jih povprečen bloger nima. Potrebujete strokovno izobražen kader, čas za zbiranje informacij, za raziskave na terenu … in vse to stane. Dober novinarski prispevek je produkt, v katerega je najprej predvsem treba vlagati.

Blogerji so dobri kronisti, to drži. Mnogokrat neobremenjeno poročajo o dogodkih, ki bi sicer za mainstream medije ostali neopaženi, prikazujejo alternativne zorne kote in so že v smislu zdrave konkurence na trgu novic zaželena alternativa poklicnim novinarjem. Z relativno poceni in uporabniku prijazno tehnologijo (snemalniki, fotoaparati, kamere, programi za obdelavo in objavo na spletu) lahko takšna mnenja danes postanejo dostopna vsakemu, ne da bi zato morala skozi uredniške filtre. Pogosto pa jim zmanjka časa, znanja in denarja za poglobljene analize, raziskave in kakovostne predstavitve.

Mogoče bo papirju nekoč res odklenkalo (in ga bo nadomestil digitalni papir, ki pa bo prej moral postati bolj neodvisen od električnega omrežja, baterij, programske opreme, ki ga poganja …). Načini spremljanja novic se spreminjajo in se bodo zagotovo še v prihodnje. Tudi internetu bo sledilo kaj novega. Vprašanje pa je, ali bo izumrl klasični novinarski koncept, ki producira preverjene in kakovostne zgodbe. Ne verjamem, da ga bodo izpodrinili blogerji in državljanski novinarji.

Objavljeno v Kažinu, aprila 2009