Miha Jesenšek: mreža

Petnajst minut do devetih Nina Ambrož, novinarka v uredništvu mariborske kronike hiti po stopnicah Večerove stavbe na Svetozarevski, da bi pred redakcijsko sejo še na hitro preletela elektronsko pošto, ki se je na njenem službenem računalniku nabrala čez noč. Ob devetih jo že čaka sestanek z urednikom Aljošo Peršakom, ki bo skupaj z ostalimi kolegi v uredništvu naredil načrt dela za ta dan in se dogovoril za najpomembnejše teme, ki jih je potrebno obdelati.

Nismo brez načrta!
Slavko Vizovišek, pomočnik namestnika direktorja in odgovornega urednika medijev na Večeru ter urednik notranjepolitične redakcije je ta čas razlaga: “Vsako jutro, ko pridemo uredniki in novinarji v službo, nas čaka 48 praznih strani časopisa za naslednji dan. Približno pet ali šest jih napolnijo oglaševalci, vsebino za ostale strani pa je do poznega večera treba pripraviti. Čisto brez načrta nismo, časopis je razdeljen na posamezne rubrike, vsi uredniki vedo, koliko strani jih čaka. Imajo na voljo novinarje, zunanje sodelavce, uporabijo pa tudi vsebine časopisnih agencij, na katere je Večer naročen.” Nina je med tem že dobila svojo današnjo zadolžitev, pripraviti mora prispevek o Mariboru kot evropski kulturni prestolnici. Z Aljošo se dogovarjata o podrobnostih. “Fino bi bilo, če dobiš Gogota v Narodnem domu, pa koga iz občine,” ji razlaga. “Ne vem, če bom dobila župana, danes je v Ljubljani,” skrbi Nino. “Pokliči ga vsaj po telefonu. Rabimo pa še kakšne sogovornike iz kulture pa univerze.” Ambroževa se brž spomni na Partljiča, ki je bil skeptičen do kandidature, zagotovo bo znal zgodbo osvetliti z druge strani. Urednik se strinja, naloži ji še dolžino teksta, največ pet tisoč znakov, ter pokliče fotoslužbo ter najavi fotografiranje na terenu. Nina nekaj minut kasneje v pisarni že vrti telefon. Z Vladimirjem Rukavino Gogom, direktorjem Narodnega doma, je dogovorjena že čez pol ure; kliče župana, a ga ne dobi; Tone Partljič pa se v Maribor vrača šele popoldan. Vseeno se dogovori za pogovor v Gledališki kavarni. Ninino novinarsko delo smo spremljali s kamero, utrinke si oglejte na www.vecer.com/posebnoporocilo.

Slavko Vizovišek je med tem že sredi uredniške seje, kjer se vsako jutro zberejo uredniki vseh uredništev, da predebatirajo današnjo izdajo Večera in določijo glavne teme nastajajoče izdaje (glede na predvideni potek dogodkov ta dan). Sejo vodi namestnik odgovornega urednika in direktorja, Tomaž Ranc. Po seji pove: “Večer je odprt, pluralen in časnik z največ lokalnimi informacijami v državi. To je tisto, po čemer smo najbolj drugačni od drugih. Tisti, ki bo obvladal mikro prostor, bo sprejet pri bralcih in bo lahko rasel in širil svoje območje vpliva. Seveda poudarjeno vztrajamo tudi pri železnem repertoarju - novicah in komentarjih iz sveta politike, gospodarstva, športa, kulture, črne kronike.” Direktor ter glavni in odgovorni urednik medijev na Večeru, Uroš Skuhala se zaveda. da lahko Večer bralca prepriča zgolj s kvalitetnimi, nevtralnimi in tudi kritičnimi zgodbami in informacijami. “Hvalimo dobro in grajamo slabo in tako na Večeru delamo več kot tristo dni v letu. Ponosni smo, da kot resen časnik po nacionalni raziskavi branosti zasedamo visoko drugo mesto, to pomeni, da vsak dan Večer prebira 153 tisoč bralcev in na to smo še posebej ponosni. Visoko mesto želimo ohraniti, z dodatno ponudbo novih, predvsem elektronskih kanalov, pa želimo kvalitetne informacije bralcem ponujati tudi v prihodnje.”

Pripravljamo verodostojne vsebine
Večina Večerovih novinarjev je v Mariboru, kjer je tudi sedež podjeta, a to ne pomeni, da bralci ne dobijo informacij iz prve roke tudi iz drugih delov Slovenije in iz sveta. Novice iz sveta prispevajo sodelavci po svetu in agenciji Reuters in DPA, po Sloveniji pa je prav tako razpredeno veliko novinarjev ter dopisništev. Na dopisništvu v Ljubjani je ob pol desetih že delovno. Matija Stepišnik, novinar in komentator razlaga: “Tukaj je srce notranjepolitične redakcije Večera. Ob pomoči kolegov, ki delajo v redakciji v Mariboru, pripravimo glavnina poročil, interpretacij, komentarjev, ozadij, intervjujev, ki jih objavljamo na prvih straneh časopisa. V Ljubljani imamo svoje strokovnjake za zunanjo politiko, gospodarstvo pa za črno kroniko in šport. V redakcijo hodijo tudi naši mladi kolegi, bodoči novinarji, ki se kalijo za novinarsko delo na različnih področjih”. Matija je ponosen, da dela z mlado, prodorno in perspektivno ekipo v Ljubljani. “Vsak dan se trudimo, da pripravimo najbolj objektivne, poštene, in novinarsko verodostojne vsebine, ter da so naše teme tudi ekskluzivne. Pomembne dogodke v Ljubljani obdelamo iz različnih zornih kotov, vključimo sogovornike, ki predstavijo tudi druge plati zgodb. Tako bralcem Večera ponudimo celostno, objektivno in verodostojno informacijo o dogajanju v Ljubljani.” Videoprispevek iz dopisništva v Ljubljani najdete na www.vecer.com/posebnoporocilo.

V Mariboru je novinarka Nina opravila delo na terenu, kjer jo je spremljal tudi fotograf, in se v hišo vrnila z zbranimi informacijami. Sede za računalnik in začne na videz zmedene zabeležke in izjave urejati v zaključen članek. Vizovišek komentira: “Ko novinarji napišejo in oddajo tekst, ga pregledata urednik in lektor. Uredniki preverijo in dopolnijo morebitne nedoslednosti ter naredijo okviren načrt posamične strani, izberejo ustrezne fotografije, ki so jih v fotoslužbi ustrezno obdelali, izberejo in postavijo naslove in podnaslove. Tehnični uredniki pa z računalniškimi programi postavijo grafično obliko Večerove strani”. Sledi zadnja korektura in strani se nato v obliki PDF-datoteke preko interneta pošljejo v tiskarno Leykam v Hoče. V tiskarni opravijo elektronsko montažo in rasteriziranje: posamezno stran Večera razdelijo po štiribarvnem (CMYK) barvnem modelu. Stran osvetlijo in za vsako barvo izdelajo tiskarsko ploščo, ki je osnova za tisk. Tiskarji v tiskarski stroj napeljejo role papirja, vstavijo tiskarske plošče, nastavijo barve in začnejo tiskanje. Sveže natisnjene izvode časnika prevzamejo delavci v ekspeditu, kjer poskrbijo za za zlaganje, vlaganje, pakiranje in naslavljanje Večera. Končajo okoli polnoči in šoferji s kombiji nato razvozijo pakete sveže natisnjenih Večerov na pošte in ostala dostavna mesta. Raznašalci v zgodnjih jutranjih urah na dogovorjenih mestih dvignejo pakete Večera, posamezne izvode pa razdelijo po nabiralnikih naročnikov. Videozapis tiska, zlaganja in raznosa Večera si oglejte na www.vecer.com/posebnoporocilo.

Izbor prave informacije
Kljub temu, da so nekatere strani že v tiskarni, to še ne pomeni, da je ob petih ali šestih popoldan delo na Večeru zaključeno. V tiskarno se pošiljajo zgolj posamezne strani, čaka pa se z pomembnimi in aktualnimi novicami iz popoldanskih in večernih dogodkov. Večer tudi izhaja v več izdajah. Vizovišek pojasni: “Kdor ga bere v Mariboru in okolici, ve, da zjutraj v Večeru najde tudi novice, ki so se zgodile pozno zvečer. Izvode časnika, ki gredo k bralcem, ki niso iz Štajerske, moramo začeti tiskati prej, saj je pot do prodajnih mest dolga. Ker tiskamo večer v Mariboru in ker je tukaj čas dostave krajši, pa lahko nato lahko tisk prekinemo in izdajo dopolnimo še s svežimi večernimi novicami”.

Zato je pozno popoldan in zvečer najbolj živahno v desku Večera, kjer so v eni veliki pisarni zbrani uredniki ključnih področij. “Tako lahko sproti izmenjujemo informacije in usklajujemo dogodke in angažiranje novinarjev,” pove Vizovišek. V desku so zadolženi tudi za tekoče spremljanje dogodkov tiskovnih agencij, po internetu, elektronski pošti in telefonu. “Bralci mnogokrat kličejo in nas opozorijo na probleme oziroma nas obvestijo o dogodkih v njihovem okolju,” pove Vizovišek in zaključi: “Vsebino časnika oblikujemo tako, da upoštevamo informativne potrebe in želje bralcev na matičnem področju, kjer prodamo največ časopisa - v severovzhodni Sloveniji. Gradiva, ki ga imamo uredniki Večera vsak dan na voljo za objavo je bistevno več, kot je prostora v časopisu. Zato poskušamo vse informacije selekcionirati tako, da bodo prilagojene potrebam ljudi, ki Večer berejo vsak dan.” Vizovišek upa, da ustvarjalcem Večera s svojim pisanjem uspe razjasniti dileme navadnih državljanov, ki se pojavljajo, ko le-ti spremljajo medije, gospodarsko, politično, športno, kulturno in ostalo dogajanje. Večer informacije podaja in interpretira.

Objavljeno kot del Posebnega poročila (Večer od a do ž) na vecer.com, aprila 2009.