Miha Jesenšek: mreža

Peking, ki bo prihodnje poletje gostil Olimpijske igre, in v katerem živi več kot 15 milijonov ljudi trenutno premore kakšne tri milijone vozil (številka se vsak dan poveča za 1200 vozil), ki znatno prispevajo k onesnaževanju od industrijskih izpustov že tako onesnaženega zraka. Čeprav je situacija boljša kot pred nekaj leti (v zadnjih desetih letih je Peking porabil 15 milijard ameriških dolarjev za projekt izboljšanja kakovosti zraka), pa je v Kitajski prestolnici nemalo dni, ko je zaradi onesnaženosti vidljivost tako zmanjšana, da se sredi sončnega dne sonce na nebu kaže kot bleda luna.

Tvegano življenje v Kitajski prestolnici

Zdravniki že dolgo opozarjajo, da je življenje v Pekingu tvegano za bolnike z astmo in kardiovaskularnimi težavami in da bo onesnaženo ozračje vplivalo tudi na nastopajoče atlete.
Ob nedavnem začetku enoletnega odštevanja do Olimpiade, so na okoljske probleme opozarjali mnogi zahodnjaki, nekatere delegacije (med najbolj zaskrbljenimi so Avstralci) celo že načrtujejo najkrajša možna bivanja njihovih atletov v Pekingu, da bi se tako izognili izpostavljenosti onesnaženemu zraku oz. vnos prašnih in drugih delcev zmanjšali na minimum. Jacques Rogge, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteje je opozoril, da bi visoka dnevna onesnaženost lahko bila vzrok za prestavitev nekaterih disciplin.

Poizkus z lihimi in sodimi registrskimi tablicami

Kitajske oblasti so minuli teden zaključile prvi test: v štirih dneh so s prepovedjo vožnje lihih in sodih registrskih oznak poskusno omejili število avtomobilov na cestah in tako kratkoročno poskušali zmanjšati vrednost strupenih delcev v zraku. Rezultat je bil – žal – porazen. Kljub temu, da je bilo v štirih dneh na cestah kar 4 milijone manj avtomobilov kot običajno, so mesto še vedno prekrivali oblaki smoga. Mestni Biro za zaščito okolja se je v poročilu skliceval na slabe vremenske pogoje, ki so nad ulice prignali onesnažen zrak od drugod. Partija je lokalnim medijem seveda naročila, da poudarijo le pozitivne vidike poizkusa.

Celotna regija je onesnažena

Dejstvo je, da je bil zaradi manjšega števila aktivnih vozil izpust emisij v ozračje nižji kot povprečno, toda spodleteli poizkus očiščenja zraka je opozorilo Pekinžanom, da se okoljevarstvenih problemov ne da reševati čez noč. Omejiti mestni promet in zapreti nekaj mestnih tovarn za nekaj dni dolgoročno ne bo očistilo celotne širše regije, ki je prepojena s svinjarijo in jo lahko – za nekaj dni – očisti le res močan veter v kombinaciji z dežjem. A po dnevu ali dveh je situacija podobna kot prej: smog, prašni delci, kemikalije. Biro za zaščito okolja bi zato moral vlagati predvsem v dolgoročne rešitve zmanjšanja emisij in prašnih delcev v ozračju. Toda Kitajska kot država v razvoju težko združuje potrebno visoko gospodarsko rast in hkratno skrb za varstvo okolja.  Cena za hiter in uspešen razvoj je seveda visoka. Povprečen dan v Pekingu se na lestvici onesnaženosti (prašni delci) številke izpisujejo okoli 190 µg/m3, v najslabših dnevih pa presežejo 270µg/m3. Za primerjavo: v času tega pisanja je v Mariboru v zraku 26,5 µg/m3 prašnih delcev.