Miha Jesenšek: mreža

Danes je v Oxfordu Jonathan Zittrain predstavil svojo novo knjigo The Future of the Internet and How to Stop it. Knjigo lahko kupite, dostopna pa je tudi kot e-book.

Teza je zanimiva. Zittrain loči med negenerativnimi (Facebook, Google platforme ipd.) in generativnimi tehnologijami (Wikipedia, ipd.). Prve zavirajo third party inovacijo oz. jo dovolijo le pod pogojem popolnega nadzora (= lastnik platforme odloča o distribuciji aplikacij, ki jih pripravijo ostali). Druge pa omogočajo participacijo, razvoj in distribucijo znanja, kode, podatkov … vsem. Zittrain trdi, da internet postaja vse bolj reguliran, se pravi pod nadzorom podjetij, ki uporabnikom ponujajo negenerativne platforme. Na tak način drvi v propad, rešijo pa ga lahko le generativni prostopi.

Negenerativen je zanj tudi Mac oz. Applovi izdelki kot so iPod, iPhone ipd., saj ne dovoljujejo prostega razvoja third party aplikacij; oz. v primeru ko jih, si podjetje ohranja pravico do nadzora in ukinitve distribucije tovrstnih programskih rešitev. Logika ‘negenerativcev’ je za potrošnika na prvi pogled ugodna, saj mu ponuja full bundle, paket ki je narejen za to, da opravlja določeno nalogo in nič več. Dolgoročno pa je ravno takšna omejenost – na račun uporabnosti – zaskrbljujoča, saj omogoča lastniku platforme oz hardverske/softverske rešitve popoln nadzor nad uporabnikom. Zittrain na svojih predavanjih rad uporablja primer avtomobilov z vgrajenim sistemom za pomoč vozniku, ki je preko GPS-a in GSM linije povezan s centrom za pomočjo, kjer so 24/7 na voljo dispečerji. Uporabna zadeva v primeru okvare vozila sredi brezpotij: s pritiskom na gumb dispečerju naročimo, da pošlje pomoč na koordinate, ki jih avtomatično posreduje GPS. Toda, kaj če FBI (beri Udba:) zahteva od ponudnika pomoči na cesti, da napravo na daljavo vključi v določenem vozilu, linijo pa vzpostavi z FBI-jem? Uporabnik se veselo vozi naokrog, med tem ko mu nekdo lahko brez njegove vednosti prisluškuje in sledi. Zittrain pravi, da takšen postaja internet. Ponudniki online storitev so zadnji razsodniki in manipulatorji svojih uporabnikov, saj jih lahko (na daljavo) nadzorujejo in vsiljujejo vsebino ter način uporabe aplikacij. Avtor knjige na predstavitvi celo postreže s sliko severnokorejskega radijskega sprejemnika, ki je naravnan samo na tri postaje, saj je sprejemanje vmesnih nevladnih frekvenc kaznivo. Zittrain se boji, da bo takšen postal internet, če pravočasno ne ukrepamo.

Zdi se, da takšna razmišljanja ponujajo naravno rešitev: odprtokodnost. A Zittrainu open source ne diši. Na zadnjem seminarju, ki ga je pred meseci imel na Oxfordski Fakulteti za družbene vede, je razvil podobno zgodbo (takrat The Future of the Internet še ni bila na policah), pa sem ga med Q&A prosil, naj zapre projekcijo, da vidimo kakšen OS poganja. Hecno je, ko vidiš da nekdo, ki 45 minut propagira odprtokodno naravo interneta kot njegovo rešilno bilko, to počne na prenosniku z MS Windowsi. Pojasnjeval je, da bi imel linux podobne težave, če bi ga uporabljalo tri četrt sveta. Nisem se bodel z njim, ker ga je čakal še kup vprašanj drugih.

Tudi danes, na predstavitvi knjige, je ubral podobno smer in ves čas pel hvalnico PC-jem (z Windowsi vred), ki s tem, da omogočajo poganjanje third party programske opreme rešujejo svet in odpirajo možnosti svobodnemu internetu, ki le na tak način ne bo predmet nadzora ozkoglednih interesov izbranih korporacij.

Zittrainova predavanja je prijetno poslušati, saj je odličen govorec. Teze, ki jih razvija so zanimive, zaključki pa mestoma čudni. Vseeno je nova knjiga The Future of the Internet zanimiva in vredna branja. Zittrain ilustrativno pokaže, kako razviti nove tehnologije in družbene strukture, ki omogočajo uporabniku da svoje delo opravlja kreativno in na podlagi sodelovanja z drugimi. Hkrati pa poudarja, da se morajo nove rešitve izogniti zlorabi pogoja, ki kreativnost in sodelovanje omogoča – odprti naravi interneta kot mediji. Sicer, tako avtor, bomo internet kmalu zaprli.