Miha Jesenšek: mreža

Minuli mesec je v Mariboru po več kot desetletnem premoru izšla Katedra – slovenski akademski in študentski časopis. Še v Jugoslaviji je bila Katedra eden osrednjih študentsko in univerzitetno družbeno in politično kritičnih časopisov v državi, brali so jo po celi »širši domovini«. V obdobju samostojne Slovenije Katedra ni odigrala svoje kritične vloge, saj zaradi (bojda finančnih) težav ni izhajala, ponovno rojstvo pa po besedah Damirja Mlakarja, glavnega in odgovornega urednika časopisa, v slovenski medijski prostor prinaša prav manjkajoče kritične pretrese aktualnega dogajanja pri nas in po svetu. Z Damirjem, Primorcem, sicer pa študentom Fakultete za kmetijstvo na mariborski Univerzi, nekdanjim aktivnim študentskim politikom (senat UM, študentski svet FK, študentsko društvo Agronom, IAAS – mednarodna zveza agronomov), sva se pogovarjala o ponovnem zagonu Katedre, njenih težavah, prednostih in priložnostih ter o slovenskem medijskem in univerzitetnem prostoru.

Mariborčan za Primorski študentski univerzitetni časopis intervjuja Primorca, ki v Mariboru ustvarja Slovenski akademski in študentski časopis. Narobe svet?
Morda pa bi moralo biti ravno nasprotno … Živel sem v Novi Gorici pa v Piranu, a nekako me je zaneslo v Maribor. Danes lahko rečem, da sem se na Štajerskem ustalil in se odločil, da bom tu živel, zato lahko trdim, da je Maribor moje mesto. S to izjavo se bom morda zameril marsikateremu Primorcu. Že pred Katedro sem se ukvarjal s študentskimi glasili, urejal sem Agronoma in nekatere druge manjše tiskane publikacije na fakulteti. Sicer pa moram reči, da je bil tudi zadnji urednik Katedre, Sašo Dravinec, Primorec. Danes je urednik na Primorskih novicah.

V prvem uvodniku si se spraševal, ali bo Katedri uspelo. Kako ocenjuješ položaj sedaj, ko je prva številka zunaj?
Odzivi so bili izjemno pozitivni. Še posebno smo zadovoljni z odzivi v medijih. Sicer pa smo imeli tudi že grožnjo s sodiščem.

Pedagoška fakulteta – kako ste zadevo rešili?
Ja, šlo je za Pedagoško fakulteto, klical nas je tajnik, in sicer zaradi članka o habilitacijah. Njihov odziv bo objavljen v drugi številki, seveda pa stvar ni nedolžna, kot se morda zdi, zato se bomo v zadevo še bolj poglobili.

Kakšno mnenje pa imajo o novi Katedri bralci?
Po elektronski pošti dobivam ogromno odzivov, seveda so med njimi tudi negativni. Upravičene kritike bomo seveda upoštevali, moram pa reči, da je večina pohval.

Če ostaneva pri tvojem uvodniku – napisal si tudi »Misli globalno, deluj lokalno«. Se ti ne zdi ta fraza že malce »zribana«?
Mislim, da ne. Širili se bomo tudi na trge nekdanje Jugoslavije, kjer je bila Katedra včasih že prisotna. Za drugo številko bo recimo pisal znani hrvaški filozof Goran Starčević, stik vzpostavljamo tudi z Samirjem Osmanovićem, filozofom iz Bosne. Sicer pa stike vzpostavljamo še prek raznih študentskih organizacijah iz Srbije in Bosne.

Ciljna publika bo geografsko torej »bivša Juga« …
Nekako tako, ja. Čeprav se bomo kasneje širili še kam drugam.

Če razdelava Slovenijo – uredništvo je v Mariboru in tudi v prvi številki se vidi, da je vezana bolj na mariborski univerzitetni prostor kot pa na druga dva.
Širili se bomo sukcesivno. Nerealno bi bilo pričakovati, da bomo že s prvo številko pokrili celoten univerzitetni prostor v Sloveniji, kajti najprej je treba vzpostaviti dobro distribucijsko mrežo. Trenutno imamo dislocirano kulturno uredništvo v Celju, enako načrtujemo za Kranj, to uredništvo bo pokrivalo Gorenjsko in Ljubljano, razširiti pa se nameravamo tudi na Univerzo na Primorskem.

Kar zadeva teme oziroma niti časopisa: ubrali ste dokaj standardno pot, malo dogodkov, nekaj politike, kolumne, par strokovnih člankov, intervjuji, študij v tujini, potopis … pa kakšna »moderna« zelena tema in tako imenovana družbenokritična pisanja.
V bistvu bomo zelo odprti. Vzpostavili smo in bomo določene redne rubrike, ki jih bomo kombinirali s priložnostnimi in kritičnimi temami. Seveda ne bomo šli mimo zelenih tem. Vsekakor bi želeli povečati kritičnost, za katero menim, da je manjka tudi nasploh v družbi. Danes v Sloveniji težko zasledimo pluralen medij. Eni težijo na eno, drugi na drugo stran. Sam sem odprt za vse poglede.

Vendarle prvo številko bolj vleče levo kot desno …
Pridobiti kompetentne tako imenovane desne pisce je težavno in s tem sem se spopadel tudi jaz. Trudil se bom pritegniti sodelavce z vseh koncev političnega in nazorskega spektra in nekako bralcem ponuditi uravnoteženo celoto.

Ne želijo sodelovati, ali desni spekter enostavno pesti kronično pomanjkanje »pismenih« ljudi?
Prej bi rekel, da se držijo v svojem okolju in iz njega ne izstopajo.

Kako bo z aktualnimi temami? Lotili ste se recimo zakona o RTV, ki je bil v slovenskih medijih že predebatiran in se danes zdi bolj ad acta kot ne.
Mislim, da je tema še vedno aktualna, zato smo jo vključili. Še vedno se govori o programskem svetu in drugih temah, povezanih s tem zakonom. Seveda pa se ne bomo omejili samo na Slovenijo. V drugi številki je aktualna tema recimo Irak in
odhod naših vojakov na Bližnji vzhod. Zadevo bomo predstavili iz več vzornih kotov; lotili se bomo južne Amerike in tamkajšnje zmage levice … Je pa dejstvo, da je Katedra mesečnik, in zato ne moremo poročati o temah, ki niso dolgo aktualne.

Če skočiva korak nazaj, na začetek Katedre – ne tiste iz šestdesetih, sedemdesetih – ampak nove Katedre, od kod ideja za ponovno oživitev?
Ugotovili smo, da Mariboru oziroma Sloveniji manjka kritični časopis. Projekt smo začeli izvajati že prejšnjo pomlad, vesel pa sem, da so nam na pomoč pristopili študentski domovi in Svarog, tako da smo tudi racionalizirali stroške.

Ampak nekdo je najbrž bil tisti, ki je stvar pognal …
Največji iniciator je bil vsekakor predsednik Društva študentov in podiplomcev Slovenije Peter Virtič. On je okoli sebe zbral ljudi in skupaj smo se lotili tega projekta.

Kako da se pobuda ni razvila v kakšnem že uveljavljenem okolju? Vaše društvo se pred Katedro ni predstavilo javnosti z večjimi projekti …
Absolutno se strinjam, a v nobenem uveljavljenem okolju se ni porodila taka ideja. V bistvu je bila Katedra glavni razlog, da smo ustanovili društvo ter obudili časopis. V prihodnosti se bomo morali seveda organizirati drugače, najverjetneje kot zavod.

Od stare Katedre ste praktično pobrali samo ime. Nadaljevali niste niti številčenja.
Od stare Katedre, ki je bila svoj čas eminenten časopis, smo poleg imena pobrali kritičnost. Sicer pa so bili nekoč časi drugačni, zato tudi današnja Katedra ne more biti čista kopija prejšnje.

Ste pa na veliko zakorakali z naklado, 20.000 izvodov je ogromna številka.
O tem smo veliko debatirali. Enostavno smo želeli bralce prepričati tudi z veliko naklado. Časnik je za zdaj še brezplačen, v prihodnosti bo tudi plačljiv.

Pa se ti zdi, da se bo obneslo?
Nerealno bi bilo pričakovati, da bi si s prodajo pokrili vse stroške. Dolgoročno bi predvsem želeli, da nam prodaja pokrije vsaj stroške tiska. Če je revija brezplačna, se jo po mojem nekako razvrednoti. Ravno študentje so bili skozi zgodovino nosilci kritičnosti in če bodo spili eno pivo manj in si zato kupili Katedro, ne bo nič narobe. Bo pa časopis za zdaj študentom na voljo še brezplačno.

Sicer pa, od kod ste zbrali sredstva?
Prva številka je bila res udarniška, vse delo je bilo prostovoljno. Prostore so nam brezplačno odstopili študentski domovi. Sodelujemo s Svarogom – hišo jezikov, kjer so nam posodili pisarniško infrastrukturo. Poleg tega pa Svarog oglašuje v Katedri zaradi poslovnih interesov, saj cilja na isto populacijo. Pri prvi številki smo šli v različne kompenzacije. Trenutno lobiramo za sredstva na univerzi in fakultetah, seveda tržimo tudi oglasni prostor. Prijavili se bomo še na razpise v Sloveniji in EU. Glede sponzorjev je težko, a zdaj, ko časopis imamo, je lažje.

Staro Katedro so spodkopale prav finance …
To je bil splet čudnih okoliščin, ki jih sam niti ne poznam dobro.

Pravzaprav me bolj zanima, ali bo novi Katedri to »šola«?
Te napake ne bomo ponovili. Ravno zato bomo poskušali najti več virov financiranja.

V aktualni številki je kar nekaj piscev, ki so sodelovali že pri »stari« Katedri. Jih je v novo uredništvo prinesla nostalgija ali pomanjkanje novih kadrov?
Shema časopisa je taka, da bo kakšnih šestdeset odstotkov avtorjev iz študentske sfere, ostali bodo iz akademskega okolja in pa seveda svobodni novinarji. Delno smo stare mačke povabili k sodelovanju tudi zaradi samega renomeja.

V prvi številki študentskih piscev vendarle ni toliko …
Če pogledava natančno, je pripravilo prispevke osem študentov, štiri univerzitetni profesorji, drugo pa svobodni novinarji.

Ok, nekaj jih je, ne pa več kot pol, kot praviš, da narekuje shema.
Prej sem govoril o napovedih, ti deleži se bodo še spreminjali v naslednjih izdajah.

Kolikšen bo v Katedri poudarek na kritičnosti, ki jo napoveduješ v tekstih, tudi v designu in fotografiji?
Vsekakor se bomo bolj osredotočali na vsebino. Kar zadeva fotografijo, je težava tudi v tem, da še nimamo lastnega arhiva. Sicer pa želimo dati možnost mladim oblikovalcem in fotografom, da se dokažejo. Seveda pa v prihodnosti razmišljamo o lastni oblikovalski in fotografski ekipi.

V kolofonu si zapisal, da prispevki avtorjev ne odražajo nujno stališča časopisa. Je tudi ta fraza ena izmed tistih modernih, ki se v današnjih medijih rade pojavljajo?
V tem je naša vizija. Odprti smo za različne poglede. Ni nujno, da se bom sam, ali uredništvo, strinjal z nečim, kar je avtor napisal, mu bom pa dal možnost, da tekst objavi, in s tem tudi možnost bralcem, da presodijo, ali je imel prav ali ne.

Ali spremljaš aktualno dogajanje s slovenskimi časopisi?
Spremljam.

Zadnje čase je bilo burno na Delu, vodstvena struktura se spreminja tudi v Večeru. Kako gledaš na te spremembe?
Ljudje, ki imajo vpliv, so ugotovili, da je medij lahko močno orožje, in blizu se jim zdi ideja, da bi si ga podredili.

Meniš, da bo šlo Delo s Slivnikom na čelu bolj v smer trenutnega duha v državi?
To je seveda odvisno tudi od novega urednika, ne samo od Slivnika. Je pa dejstvo, da se s temi stvarmi v mediju tipa Delo ni pametno igrati. Časopis ima svoje bralce in zna se zgoditi, da jih bo zaradi prehudih sprememb manj. Je pa to seveda uredniška politika časopisa. Zase lahko rečem, da mi je Sobotna priloga izjemno všeč in sem njen redni bralec. Upam, da njena kritičnost ne bo izvodenela.

Srečujemo se tudi s fenomenom Slovenskih novic, ki ponujajo podpovprečno in rumeno branje, a vseeno z najvišjo naklado v državi.
Danes se dejansko srečujemo z veliko rumenizacijo medijev. Sprašujem se, ali so Slovenci še dovzetni za resnejše in kritično branje.

S(m)o?
Kaže, da ne. Tudi naša naloga je, da jih na to navadimo. Resnično žalostno je, da se najbolje prodajajo rumeni mediji.

Kaj po tvoje zanima povprečnega slovenskega bralca časopisja?
Vsakega privabijo nenavadne stvari, šokantnosti, afere, naravne katastrofe, umori …, kar se mi zdi žalostno. Ne vem, ali je to povezano s samim družbenim sistemom … Ljudje so cele dneve po službah in ko se vrnejo domov, so utrujeni in segajo po Slovenskih novicah, Novi ali Direktu.

Katedro zanima tako akademski kot študentski prostor. Koliko poznaš druge slovenske študentske medije?
Moram reči, da bolj poznam mariborski prostor. Varia je na PEF, Agronom na Fakulteti za kmetijstvo, Iusto Iure izdajajo na Pravni fakulteti, Status na Ekonomski-poslovni fakulteti, Organon na Fakulteti za organizacijske vede, Abakus na FERI-ju.

Ampak to so ozko usmerjeni študentski mediji. Vidiš prihodnost v tem, da se v posameznem univerzitetnem prostoru uveljavi študentski univerzitetni časopis?
Saj praktično obstaja. Spekter v Mariboru izhaja, ampak po mojem mnenju je glasilo študentske organizacije.

Dobro, v tem smislu je tudi Kažin glasilo študentske organizacije in ne nazadnje je potem Katedra glasilo vašega društva.
Le da mi nimamo na voljo toliko javnih sredstev kot študentska organizacija. Mi se ukvarjamo tudi z drugimi temami. Študentski mediji ponavadi pokrivajo bolj razvedrilno tematiko, žure, potopise. Mi se bomo lotevali zahtevnejših družbenokritičnih tem.

Lahko delo urednika na takem časopisu primerjaš z delom urednika v večji medijski hiši? Se ti zdi, da si bolj menedžer, povezovalec, deklica za vse?
Na začetku morda res. Ko pa se bo ekipa uigrala, ko bodo vsa uredniška mesta zasedena, pa se bom tudi jaz ubadal samo s ključnimi vsebinskimi zadevami. Zdaj se pač ukvarjam z vsem, kar pride pod roko. Upam in vem, da se bodo po dveh, treh številkah stvari uredile.

Prej si bil dokaj dejaven tudi v študentski politiki. Koliko je ta sfera pomagala pri zagonu Katedre?
Predvsem sem si pridobil neprecenljive izkušnje, tudi kot član senata Univerze v Mariboru, iz katerega sem zdaj zaradi navzkrižja interesov tudi izstopil. Sicer pa sem stkal poznanstva, ki so mi odprla marsikatera vrata.

Sprašujem, ker me zanima, kaj je najpomembnejše pri zagonu časopisa. So to izkušnje, politične povezave, novinarsko znanje …
Izredno pomembna je novinarska zasedba, saj je pogoj za kakovostno vsebino, in seveda je s tem povezana tudi finančna plat. Če bo časopis dobro bran, potem s trženjem ne bo velikih težav.

V slovenskem univerzitetnem prostoru se nam bojda obetajo velike spremembe. Kako komentiraš poteze naše vlade?
Zdi se mi čudno, da bo študent, ki bo uspešno dokončal študij, moral plačati zanj, tistemu, ki ga ne bo, pa tega ne bo treba. Torej bomo podpirali »luzerje«. Res je, da je danes študij v Sloveniji prava oaza, saj ni nikjer tako poceni kot pri nas. Menim, da se moramo študentje boriti za stvari, ki jih v tem trenutku držimo v rokah. Če jih bomo enkrat spustili, bodo v Sloveniji študirali samo bogati. V tem smislu sem proti napovedanim reformam.

Kako pa gledaš na boj, ki ga vlada bije proti študentskemu organiziranju?
V študentskih organizacijah se veča delež zaposlenih, ki imajo vpliv na študentsko politiko, s tem tudi na delitev finančnega kolača. Tisti, ki so resnično študentje, pa tega vpliva nimajo. Dejansko se veča vpliv tistih, ki jim je status že dolgo potekel. Po mojem bi morala študentska organizacija ostati apolitična. Ko se politično opredeliš, je vse v redu, dokler je na oblasti tvoja opcija, a težave nastanejo, ko se oblast zamenja. Zdi se mi, da bi morali bolj nadzorovati porabo študentskega denarja. To velja tudi za vse druge ustanove, ki porabljajo javna sredstva, ne samo za študentsko organizacijo. Seveda pa je študentsko delo nuja za preživetje mnogih študentov. Mnogi študentje so do zaposlitve prišli prav zaradi dela prek napotnic pri prihodnjem delodajalcu. Sem za to, da študentsko delo ostane, mora ostati, zato se tudi tukaj ne morem strinjati z vladnimi reformami. Bi pa država morala vzpostaviti večji nadzor nad manipulacijami glede študentskega dela. Že ko je Ropova vlada sprejela davčno reformo, je študentski proračun padel za 30 odstotkov. Menim, da je bil to tisti denar, ki se je neupravičeno pral prek študentskih napotnic.

Zaključiva s Katedro. »Naša vizija je zelo ambiciozna. V petih letih želimo postati eden najbolj citiranih časopisov na Slovenskem,« si dejal za neki drug intervju. Je ta napoved realna?
Če te vizije ne bi imeli, enostavno ne bi izšli. Časopis mora imeti vizijo in za Katedro verjamem, da jo bo dosegla.

Objavljeno v Kažinu, februarja 2006.

---

Social Networking:Obvesti ostale o tem članku / Share This Post