Miha Jesenšek: mreža

Včeraj je Bobovnik v Odmevih uspel sestaviti enega najbolj neumnih pogovorov o računalnikih in internetu ever. S psihologom, arnesovcem in učiteljico računalništva v OŠ na čelu. Če pustimo ob strani dejstvo, da se voditelj na pogovor ni pripravil in da so bili gosti izbrani totalno mimo, je žalostno predvsem to, da nekako niso uspeli ugotoviti, da sta računalnik in internet lahko (in za mnoge predvsem sta) pripomoček, medij in ne dnevna doza droge.

Kakorkoli, tole naj bo izhodišče za seznam, ki sem ga nameraval sestaviti že zadnjič. Moja IT top lista.

Hardware

• laptop: 3 leta star Toshibin Satellite (Intel M 1.5, 1,22 gb RAM). Glede na mobilnost sem stacionarni računalnik prenehal uporabljati že pred leti.

• foto: Canon EOS 350D Digital. Objektivi Canon 18-55 in 55-200 iz kita in Sigma 10-20.

• glasba: iPod nano 8gb na posoji :=).

• mobilni telefon: Sony Ericsson (UMTS).

Operacijski sistem(i)

• Linux Fedora Core 5.0, 2.6.16, KDE (zgodovina pa: DOS, Win 3.11, Win 95 + Red Hat Linux, Win 2000, Win XP + Fedora Core; zadnji dve leti pa samo slednja).

Na prvi 286-ki je bil seveda DOS in legendarni Win 3.11. V srednji šoli pa prvi Red Hat, skupaj z Win 95 na dual boot. Takrat je bil linux ravno na prehodu iz konzole v X okolje (v smislu, da so ga začeli bolj propagirati in posledično ljudje tudi bolj uporabljati); še sedaj se spomnim naslovne strani KDE-ja: Is Linux Ready for Desktop? KDE je seveda odgovarjal pritrdilno. A če si bil frajer, si seveda ircal, bral pošto (Pine), hekal (Teardrop, še pomnite tovariši?), browsal (Lynx), ipd … v konzoli. Najboljše je bilo, da si se na irc serverje lahko prikljaplal celo iz termninalov v knjižnici.

Potem je prišel faks in vse manj časa za zafrkancijo, pa več “resnega” dela. V izogib problemom pri prenašanju Office datotek sem odšel nazaj na Win. S ŠOUP-om, vsemi projekti, grafiko, timskim delom, kupi elektronske pošte, kontaktov in sestankov je bila izbira Win+Office+Adobe nekako logična. Seveda vse piratsko.

Proti koncu faksa pa ponoven preobrat. Začelo se je s projektom Šoupek (odprtokodni Win in Linux paket za profesorje in študente), ki smo ga pripravljali z Lugosom. Nostalgija je prišla na plan, na HDD pa nova Fedora Core (FC). Presenečen nad tem, koliko je v času, ko zadeve nisem spremljal, desktop dejansko postal uporaben v vsakdanji interakciji z večinskim Win svetom. Dual boot Win/FC (začetno prehodno obdobje) je kmalu postal zgolj FC. Opensource ideja je tista, ki prevlada, kljub dejstvu da plačljivo programje ponekod ponuja več. FC 5 sicer ni zadnji krik mode, a sem si jo nastavil po svojih željah in potrebah in deluje: danes, vedno in povsod, zato želje po nadgradnji ni.

Projekcija: Applov Mac in OSX: ker združuje lepote obeh svetov. Ali, kot je nekoč nekdo dejal: PC in DOS je za tiste, ki jih zanima zakaj stvar ne deluje. PC in Windows za tiste, ki jih ne zanima zakaj stvar ne deluje. Mac in OSX pa za tiste, ki jih zanima zakaj stvar deluje :=)

Programje

• web: Mozilla Firefox

Tu ni kaj dodati. Enostavno boljši od konkurence. Od dodatkov pa nepogrešljivi Adblock za surfanje brez nadležnih oglasov.

• pošta: Mozilla Thunderbird

Malček okoren, malček za Outlookom, a opensource in zastonj :=)

• pisarna: OpenOffice.org, Adobe Reader

Pisarna je najbrž eden glavnih trnov v peti in jabolko spora ter futer mnogih debat o zaprtokodnih vs. odprtokodnih namiznih rešitvah. Dejstvo je, da OppenOffice.org ne ponuja vsega, kar ponuja veliki brat in da vedno caplja nekaj let zadaj. Toda: je odprtokoden, je zastonj in - bodimo pošteni - v 90 % zadovolji povprečnega uporabnika. Nekaj težav le z odpiranjem zahtevno oblikovanih doc datotek in podobnih malenkostih (za mnoge trn v peti, zame niti ne). Reader pa je itak Reader, nujen, vsaj zame, saj odprtokodne alternative v določenih primerih pravilno ne berejo Adobovih datotek.

• instant msg: pidgin

Nekoč Gaim. MSN, podpira še ostale protokole (AIM, ICQ, Yahoo …), a jih ne uporabljam.

• grafika: The Gimp (obdelava), DigiKam (fotobaza)

Tukaj opensource izgubi na celi črti. Adobova četica je pač brez konkurnce. Vseeno se z Gimpom da postoriti marsikaj, DigiKam pa tudi omogoča osnovno manipulacijo, predvsem pa organizacijo fotografij.

• html: Nvu/Kwrite

To, kar potrebujem za občasne html izlete in nič več (WYSIWYG in tekstovni urejevalnik).

• video: Xine, Kaffeine

Predvajata DVD in druge video datoteke BP.

• avdio: amaroK, Kaffeine

S prvim sva še vedno na bojni nogi - če bi deloval kot bi v teoriji naj deloval, odlična alternativa iTunes.

• VoIP: Skype, Kiax

Prvi za skype klice, drugi za privatno VoIP omrežje.

• DL: aMule

Ko me prime želja po mp3jih in divxih. Programje je na linuxu zastonj, večino ga namestim kar preko yuma, ki poskrbi še za dependencyje.

• omrežja: Ethereal

Analizira vse in še več. Straši admine, že ko zagledajo ikono :=)

• slovarji: StarDict (kitajsko-angleško in vice versa, na voljo pa je še ogromno drugih slovarskih baz), ASP preko wina (SSKJ, angl, nem, it.), ostalo online.

• za izhod v sili (virtualni server): VMware z Win XP.

Trenutno ga poženem zgolj zaradi dveh aplikacij: NJStar Chinese (urejevalnik z odlično podporo za azijske pisave in slovar) ter SuperMemo (uporabljam ga za ponavljanje pismenk, sicer pa je enaa zadeva v primerih, ko je potrebno memorizirati ogromne količine podatkov - izpiti ipd., a pozor, ne deluje v skladu z načeli kampanjskega učenja. Žal.).

Online

• družbena omrežja, online community, servisi, ipd: Facebook, LinkedIn, iStockPhoto

Prvi za ohranjanje stikov s sošolci (bivšimi in zdajšnjimi) in kolegi razpršenimi po celem svetu. Zanimivo je, da se fenomen Facebooka pri nas ni kaj prida prijel, med tem ko je v tujini pravi boom. Morda predvsem zaradi majhnosti Slovenije. Toda če poznate kogarkoli, ki dela, študira ali živi v tujini in ni ravno 70+, je verjetnost, da ga najdete na Facebooku več kot 90-odstotna.
LinkedIn je “resnejša” zadeva, namenjena akademskemu in profesionalnemu povezovanju ter s tem tudi gradnji mreže potencialnih novih sodelavcev, delodajalcev, strank, ipd.
Zgodbo mikroagencijske (iStockPhoto) fotografije šele prav okušam. Ideja je zanimiva: poceni, a masovno.

• slovarji, servisi: Cambridge Advanced Learner’s Dictionary, RefWorks

To je sicer greh, da moram propagirat Cambridge, a dejstva so dejstva. Najboljši angleško-angleški slovar.

RefWorks je nepogrešljiv pri pisanju akademskih tekstov. Pravzaprav se izkaže dvakrat: prvič med branjem gradiva (organizacija literature), drugič pa pri sestavi bibliografije oz. literature in citiranju. Preko univerzitetnega VPN dostopa ga povežem s servisi kot so TDNet, tako da podatke o literaturi kar direktno izvozim v RefWorks.

• blog: Wordpress

WP - tisti, ki je internet pripeljal v novo poglavje: 2.0

Google

Google je spetni fenomen, ki si zasluži svoje poglavje. Za mnoge velja Google=internet. Mnogi se sprašujejo, kaj se bo zgodilo, ko (če) podjetje propade. Kaj bo s spletom? Sam se s tem ne obremenjujem preveč, bolj me skrbi pregled in nadzor, ki ga ima to podjetje z vsemi svojimi servisi, ki jih ponuja milijonom uporabnikom zastonj. Vsaj na prvi pogled se zdi, da so zastonj. A podrobnejša analiza pove, da je “zastonj” le fasada, vaba za uporabnike. Masa uporabnikov in Googlov vpogled v njihove navade je za podjetje vir dohodka. Dobrodošli v svet ciljanega internetnega oglaševanja, v katerem zmaga tisti, ki izdela najnatančnejši profil potencianega kupca. In v tem je Google odličen.

Izmed stotine storitev, ki jih ponuja, sam uporabljam. Iskalnik, Gmail (sekundarni poštni naslov), Reader (za spremljanje blogov in ostalih RSS kanalov), Scholar (za iskanje akademskega gradiva - člankov, v povezavi z VPN-jem na univerzitetno omrežje omogoča dostop do celotnih PDF-jev) Books (iskanje in deloma tudi vsebinski dostop do knjig), Maps (za lociranje), FeedBurner (RSS kanali - upravljanje in nadzor), YouTube (online video), Analytics in Webmaster tools (za blog).
Google ima torej nadzor nad mojo e-pošto, internetnimi “premiki” - vsebino, do katere dostopam oz. jo iščem, novicami, ki jih spremljam, akademskim udejstvovanjem, mojo lokacijo, mojo produkcijo (blog), … dodajte še druge storitve, ki so močno razširjene, npr. skoraj celoten online office paket (Docs&Spreadsheets), organizator (Calendar), blog hosting (Blogger), foto (Picasa), ipd (celoten seznam tukaj). Brez znanstvene fantastike vse skupaj povežemo z AdSense in AdWords programi oglaševanja in krog je sklenjen. Živel Veliki brat!

---

Social Networking:Obvesti ostale o tem članku / Share This Post