Miha Jesenšek: mreža

Danes je v Nuffield Collegeu David Levy zaključil BBC-jevski sklop seminarja Mediji in politike. Levy predava na Saïd Business School (Univerza v Oxfordu), zaposlen pa je tudi na managerskem delu BBC-ja, kjer se ukvarja s politiko in regulacijo, predvsem na področju vpeljave novih projektov. Odgovoren je bil za t.i. Charter review & Licence fee policy, gre za dokument s katerim javna medijska hiša pridobi javna sredstva in v katerem določijo njen „odnos“ z in do vlade in javnosti. Zanimivo pri Levyju je, da je eden tistih managerskih kadrov, ki izhaja iz novinarskih vrst – svojo kariero na BBC-ju je namreč začel kot novinar, reporter in urednik ter producent. Danes je strokovnjak na področju digitalne tehnologije in vpliva le-te medije, oddajni spekter, lastništva medijev in regulacije dostopa za področje Anglije in celotne EU.

Na seminarju je med drugim govoril o tem, kdo znotraj BBC-ja dejansko odloča: javnost, politika, kapital ali nadzorne institucije. BBC se, v mnogo večjem obsegu kot slovenski RTV, financira iz naročnin, in je zato po njegovem v prvi vrsti odgovoren državljanom. Za višino naročnine, ki jo lahko poberejo, se vsakih šest let dogovorijo z vlado, a pobirajo jo dejansko sami. Šestletni finančni ciklus in desetletni ciklus osnovne programske usmeritve medijski hiši zagotavlja neodvisnost od kapitalskih in političnih vplivov. Slednjih Levy vsekakor ne skriva, a pravi, da se z njimi uspešno spoprijemajo. „Ni mi bilo prijetno, ko so kolegi novinarji po televiziji ’sesuvali’ enega izmed ministrov, pri katerem so odkrili nepravilnosti. Naslednji dan pa smo se z ljudmi iz iste vlade dogovarjali za naše financiranje. Toda potrebno je pustiti ob strani čustva. Vladnemu pogajalcu sem dejal: novinar opravlja svoje delo najbolje kot lahko. Midva danes nisva tukaj za to, da bova ocenjevala njegove prispevke, temveč, da se dogovoriva o nečem, kar bo dolgoročno vplivalo na delovanje BBC-ja,“ opisuje odnose s politiko Levy. Zaradi takšne drže se BBC lahko danes pohvali z rezultati javnega mnenja, ki pravijo, da ljudje bolj zaupajo BBC-ju kot pa vladi. „BBC ni državna medijska hiša, temveč javna ustanova, ki ponuja v svetovnem merilu najkvalitetnejše radijske, TV in elektronske vsebine.“ Njena naloga je, da informira, izobražuje in zabava. V letos na novo sprejetem Charterju so zapisali, da mora vsak objavljeni prispevel zadostovati vsaj enemu od kriterijev: visoka kvaliteta, originalnost, inovativnost, kritičnost, privlačnost. V vseh svojih aktivnostih mora BBC delovati v javno dobro.

Minuli teden pa je o BBC-ju govorila Caroline Thomson, glavna operativna direktorica te medijske hiše. Izpostavila je izhodišče programske usmeritve BBC-ja, ki je vezano na dejstvo, da se financira iz javnih sredstev, ki jih plačuje vsak Anglež s TV sprejemnikom. BBC zato pripravlja tudi kvalitetne programe, ki se jih komercialne medijske hiše ne lotevajo. Načela je tudi zanimivo temo digitalizacije BBC-ja oz. prehoda oddajanja preko novih medijev. Trenutno se nahajajo v obdobju procesa prehoda iz analognih v digitalne oblike podajanja vsebin. Predvsem mlada populacija jih spremlja zgolj preko internetnega portalala, medtem ko starejši poslušalci in gledalci vztrajajo pri radiu in TV. Novi mediji so v vzponu, a Thomsonova je poudarila, da kot javni ponudnik medijskih vsebin ostajajo pri obeh kanalih, saj, tako kot vsebinsko, tudi tehnično ne smejo zanemarjati določenih skupin, ki postajajo v komericalnem smislu ‘nerentabilne’.

ad14243d386264a5993d8af25581b8d2