Miha Jesenšek: mreža

Kaj bi vzel na osamljeni otok? Prenosni računalnik z internetno povezavo. Brez šale – si lahko kdo predstavlja življenje v letu 2007 brez računalnika? Malokdo. Računalnik brez povezave v omrežje pa de facto ne obstaja niti kot teorija. Računalnik in internet si podata roke. Kot oče na mamo. Vsaj za mojo generacijo to drži kot pribito.

Elektronska pošta (papirnatega pisma nisem poslal že nekaj let), ostala t. i. instant komunikacija in online družbena omrežja, IP telefonija, www, bančništvo, nakupi (predvsem knjige, letalske vozovnice, pa tudi ostale stvari, od hrane do izvijača – s klikom in dostavo na dom), delo na daljavo, vedno dostopne avdio- in videovsebine ter slikovne in tekstovne vsebine, virtualni otoki sprostitve in zabave … Včasih se vprašam, ali sem e-odvisnež. Nasprotno vprašanje je, ali sem zgolj uporabnik. Priznam, pred računalnikom morda preživim več časa kot povprečnež. A na koncu dneva se mi zdi, da ta čas ni bil vržen stran. Kvečjemu obratno, s pomočjo e-tehnologije sem v istem časovnem obdobju predelal bistveno več informacij, rešil bistveno več problemov in komuniciral z bistveno več ljudmi, kot bi bilo to mogoče po »standardni poti«.

Nostalgično z mojega e-seznama izpadejo le mediji. Ni dvoma, do večjega dela novic pridem prek spletnih medijskih portalov, a vendarle še vedno rad vzamem v roko Economista, Telegrapha in Sunday/Financial Times; ali pa Mladino, Delo in Večer, ko sem v Sloveniji. Na papirju preprosto lepše sede, čeprav sem se zadnje čase zalotil, da niti strokovnih člankov ne tiskam več, temveč jih berem kar na ekranu, kot pdf. Skrb za okolje? Lahko bi bil fancy organic in rekel ja, a v bistvu gre bolj za praktičen vidik. Povprečnih tisoč strani na teden se na koncu semestra nabere za nepregledne kupe, ki se jih preprosto ne da sortirati in po njih iskati podčrtanih stavkov. Servis, ki ga univerza ponuja, pa je tudi zelo prikladen. Teden dni v knjižnici zgolj za to, da se nabere 20 ali 30 kosov relevantne literature? Ne, hvala, raje s klikom od doma do tako rekoč vseh svetovnih objav v strokovnih revijah.

Čeprav danes ni daleč čas, ko bomo – kljub dejstvu, da posamezni skeptiki grbančijo čela – parlament sestavili prek interneta (e-volitve), se še živo spomnim pomislekov ljudi, ko so pred leti banke postopoma prešle na internetno poslovanje. Danes je normalno, da večji del storitev opravimo od doma, a nekoč je bilo kaj takega nepredstavljivo, obdano z dvomi v varnost in neštetimi črnimi scenariji. Noben sistem ni popoln, to je jasno. A tehnologija, ki omogoča prijetnejše, zabavnejše in informacij polno e-življenje, je tukaj. Da bi jo uporabljali, ji moramo zaupati. Da ji lahko zaupamo, pa jo moramo (s)poznati.

Objavljeno v Kažinu, novembra 2007