Bicikl

Predvčerajšnjim so mi ukradli kolo - parkirano in zaklenjeno pred blokom. Smešno pri vsej stvari je, da je bilo kolo staro vsaj dvajset let in (čeprav sem ga zastonj dobil na posojo od kolega, ki je imel eno preveč) vredno le kakšnih 20, največ 30 juanov (= čez palec dva do tri evre). Kljub temu se je nekomu zdelo vredno ubadati se s ključavnico in nadaljnjo preprodajo starega bicikla s polomljenimi sprednjimi zavorami. Daniel (bivši lastnik) je rekel, naj pozabim na vse skupaj, zato sem se na faks odpeljal s taksijem za 10 juanov in potlačil neke čudne začetne ideje, da bi krajo prijavil policiji. Katie bi rekla: There are nine million bicycles in Beijing. In eden je predvčerajšnjim zamenjal lastnika.

Sem pa danes ugotovil, zakaj je smiselno plačati pol juana, ko parkiraš kolo ob nakupovalnem centru. Bojda potem pazijo nanj. Mesto je res polno koles, večinoma gre za stare gare, ki jih pri nas vidimo le še po kleteh in na bolšjakih. Čelad in ponoči luči ne uporablja nihče; pa saj jih tudi nihče nima. Prav čudno je, da se po tukajšnjih cestah ne pripeti več nesreč. Kolesar je, takoj za pešcem, zadnji v verigi, kjer vlada pravilo moči, in ne cestni predpisi. Večji avto kot imaš in več kot si upaš, več si lahko privoščiš. Pred leti sem mislil, da je cestni kaos dosegel višek v Sarajevu. Toda ne, Bošnjaki s svojimi golfaki v primerjavi s Kitajci vozijo prav vzorno.

A bolj kot način vožnje je zanimivo opazovati, v kaj vse znajo ljudje kolesa predelati. Tricikel je ponavadi osnova, ki jo nadgradijo v majhen kamion. Raznašalci vode so s sodčki naloženi tako, da se čudiš, kako jim sploh uspe kolesariti, a vendarle uspešno manevrirajo po kaotičnih cestah. Prodajalci sadja se ustavljajo na križiščih in prodajajo mandarine, jabolka, banane, mango, papaje … najbolj priljubljeni so trenutno kosi svežega ananasa na palčki. Tisti s sladkim krompirjem imajo za sedežem še majhno kuhinjo (na drva seveda). Drugi spet prevažajo kramo, tretji kak gradbeni material, četrti ljudi. Kolo je, čeprav se mestnim ulicam vsak dan pridruži tisoč novih avtomobilov (preproda pa še 500 rabljenih), še vedno pomembno prevozno sredstvo v glavnem kitajskem mestu.

In ni res, da imamo težave s krajami samo tujci. Kolega domačin je pred mesecem kupil popolnoma novo kolo. Zraven pa - reci in piši - sedem ključavnic. Parkiral ga je pred blokom, ga vestno sedemkrat zaklenil in mirno odšel v posteljo. Zjutraj pa najde kolo, sicer parkirano na mestu, kjer ga je pustil, a odklenjeno, in s sporočilom: Ne trudi se, odklenemo lahko vse.

V mestu, kjer lahko kolo kupiš za (nam) smešno nizko ceno (najcenejša nova stanejo okoli 150 juanov), se takšne štorije zdijo - smešne. A za povprečnega domačina je to vendarle kar nekaj denarja. Vse je odvisno od konteksta. Lani sem v Oxfordu odštel za čisto običajno novo kolo 170 funtov. Zaklenil sem ga samo z eno ključavnico in upam, da me bo počakalo do jeseni.

Objavljeno v Kažinu, 26. aprila 2007